TESTNA VPRAŠANJA ZA VODNIKE PSA SPREMLJEVALCA / B-BH /

 

Organiziranost Kinološke zveze Slovenije

  1. Kaj pomeni kratica KZS?
  2. Kaj pomeni kratica FCI?
  3. Najvišji strokovni organ KZS je?
  4. Najvišji strokovni organ na področju šolanja je?
  5. Temeljni predpis KZS je?
  6. Katerega leta je bila KZS sprejeta v Mednarodno kinološko zvezo (FCI)?
  7. Kaj je kinologija?
  8. Kje je sedež KZS?
  9. Najvišji organ KZS je?

 

Anatomija in fiziologija; Prehrana; Zoohigiena; Bolezni;

  1. Glavna področja pasjega telesa?
  2. Kakšno je lahko gibanje psa?
  3. Značilnosti v delovanju notranjih organov pri psu?
  4. Najvažnejša čutila pri psu?
  5. Posebnosti v zgradbi kože in kožnih organov?
  6. Kako prepoznamo zdravega psa?
  7. Odrasel pes ima (koliko zob)?
  8. V enem letu se psica goni?
  9. Značilnosti razmnoževanja psov?
  10. Normalna telesna temperatura je pri psu?
  11. Katero zaščitno cepljenje je obvezno?
  12. Katera zaščitna cepljenja so priporočljiva?
  13. Kaj je displazija kolčnega sklepa?
  14. Zakaj moramo odpraviti notranje zajedavce pri psu?
  15. Kako prepoznamo zdravega psa?
  16. Higieno zob pri psu lahko vzdržujemo z...?
  17. Kdaj moramo psa odpeljati k veterinarju?
  18. Kako pogosto lahko psa kopamo?
  19. Katere snovi pes nujno potrebuje v svoji prehrani?
  20. Kolikokrat na dan hranimo mladiča (2 do 12 mesecev)?
  21. Kolikokrat na dan hranimo odraslega psa?
  22. Ali je priporočljivo izvajanje šolanja neposredno po hranjenju?
  23. Osnovna načela vzdrževanja higiene pri psu in v njegovem življenjskem prostoru?
  24. Značilnosti v prehrani psov (naravna, že pripravljena, polnovredna in dietna hrana)?
  25. Dodatki k hrani?
  26. Zdravstvena zaščita psov, udeleženih na kinoloških prireditvah?
  27. Najpogostejši notranji zajedavci pri psu in zaščita pred njimi?
  28. Nalezljive bolezni proti katerim izvajamo zaščitna cepljenja?
  29. Vzroki za nastanek kožnih bolezni?
  30. Najpogostejši zunanji zajedavci pri psu in zaščita pred njimi?
  31. Znamenja splošne prizadetosti pri psu?
  32. Displazija kolkov?
  33. Značilnosti najpogostejših poškodb pri psih?
  34. Načela nudenja prve pomoči poškodovanemu psu?
  35. Vročinska kap - ukrepi ob pojavu in ukrepi za preprečevanje?
  36. Ukrepi v primeru, ko pes poškoduje človeka?

 

Določila pravilnika

  1. Koliko mora biti pes star, da lahko pristopi k opravljanju izpita za psa spremljevalca?
  2. Ali je izpit za psa spremljevalca opravljen, če vodnik ne opravi testa?
  3. Ali lahko na istem izpitu nastopata dva vodnika z istim psom?
  4. Koliko psov lahko na izpit pripelje en vodnik?
  5. Katera vaja ne spada v izpit za psa spremljevalca?
  6. Ali naj bo ovratnica pripeta na zateg med izvajanjem izpita?
  7. Kdaj se izvaja preizkus strelomirnosti pri izpitu psa spremljevalca?
  8. Psu lahko poveljuje vodnik "poleg"?
  9. Preizkus obnašanja v urbanem okolju vsebuje?
  10. Ali lahko pes, ki ni opravil preizkusa strelomirnosti, nadaljuje opravljanje izpita za psa spremljevalca?
  11. V prvem delu izpita za psa spremljevalca preizkušamo?
  12. V drugem delu izpita za psa spremljevalca preizkušamo?
  13. V tretjem delu izpita za psa spremljevalca preizkušamo?
  14. Kaj se preizkuša na izpitih šolanih psov?
  15. Pri vaji prostor v gibanju se mora pes na vodnikovo povelje uleči. Koliko korakov mora vodnik prehodti, da bo na pravi razdalji za vajo odpoklica?
  16. Vodnik mora biti pri vaji odlaganja oddaljen?
  17. Koliko korakov mora vodnik opraviti v prvi liniji vodljivosti na povodcu, preden se obrne levo okrog?
  18. Koliko korakov mora vodnik opraviti po opravljenem obratu v teku in koliko v počasni hoji?
  19. Kaj je osnovni položaj?
  20. Ali se mora vodnik, po opravljeni vaji sedenja med hojo vrniti na točko, iz katere je to vajo začel in iz te točke pričeti vajo ležanja med hojo z odpoklicem?
  21. Koliko korakov mora vodnik opraviti pri vaji sedenja med hojo, preden psu lahko poveljuje "sedi"?
  22. Koliko korakov mora vodnik opraviti pri vaji ležanja med hojo, preden psu lahko poveljuje "prostor"?
  23. Ali lahko vodnik samostojno opravlja vaje poslušnosti (brez pomoči sodnika ali inštruktorja)?
  24. Ali lahko kandidat za opravljanje izpita za psa spremljevalca pristopi k praktičnemu delu izpita, če ni opravil testa?
  25. Kateri psi morajo opraviti izpit za psa spremljevalca?

 

 

Splošna vprašanja

  1. S katerimi deli telesa izraža pes svoje razpoloženje?
  2. Ste lastnik manjšega psa. Proti vam gre drug lastnik z manjšim psom. Kaj boste storili?
  3. Ste na sprehodu s psom. Psa imate prosto spuščenega. Na vaše večkratno povelje pes ne pride k vam. Kaj boste storili?
  4. Vaš pes, ki ni opremljen z nagobčnikom, se ovohava z drugim večjim psom. Psa sta naslonila glavi eden na drugega. Kaj boste storili?
  5. Pes mora biti vedno privezan?
  6. Privezan pes, ki je agresiven, bo zaradi tega?
  7. Pes primarno zaznava okolje s...?
  8. Pes lahko...?
  9. Pes se povelja nauči?
  10. Kako se morate obnašati, če ste lastnik/vodnik plašnega psa?
  11. Vaš pes je zagledal predmet, nanj začel renčati. Kako boste reagirali?
  12. V primeru, ko sta skupaj pes in otrok, moramo paziti na?
  13. Načini označevanja psov?
  14. Nezaželena agresivnost se pri psih razvije zaradi?
  15. Ste na sprehodu z nenavezanim psom. Približuje se vam vodnik z navezanim psom. Kaj boste storili?
  16. Ali je dobro pustiti pse, da se igrajo med seboj?
  17. Ste na sprehodu z nenavezanim psom. Približuje se vam tekač. Kaj boste storili?
  18. Psa ste peljali na sprehod z avtom. Na kaj morate biti pozorni, ko ga iz avta spustite?
  19. Namestitev psa v stanovanu, pesjaku?
  20. Kako pogosto moramo čistiti pesjak?
  21. Ste na sprehodu z nenavezanim psom. Približuje se vam sprehajalec, ki se ob srečanju z vašim psom prestraši. Kaj boste storili?
  22. Ste na sprehodu z nenavezanim psom. Približuje se vam sprehajalec, ki vas ob srečanju vpraša, če lahko poboža psa. Kaj boste storili?
  23. Sprehod z dvema psoma naenkrat je?
  24. Kaj je najpomembneje upoštevati pri ravnanju s psom?
  25. Kdaj se pri psu razvije lovski nagon?
  26. Ali je kastriran samec manj agresiven?
  27. Katere vzgojne metode so primerne za psa?
  28. Kako naj pohvalim psa?
  29. Se psi večkrat obnašajo drugače do otrok kot do odraslih?
  30. V družini naj bi bil pes...?
  31. Mladič skače po človeku in se hoče z njim igrati. Ali je to...?
  32. Katera so osnovna povelja, ki jih mora poznati pes?
  33. Kdaj moramo psa pohvaliti?
  34. Kako ravnamo s psom, ki je dominanten?
  35. Pes živi v socialni skupini, v kateri vladajo...?
  36. Agresivno vedenje je pri psih...?
  37. Pes leži na kavču, ko se hoče oseba usesti na kavč, zarenči. Ali je to vedenje normalno?
  38. Ali mora biti povelje povezano vedno z istim vedenjem?
  39. Zdravi odrasli psi, ki živijo v stanovanju ali v hiši (nimajo dostopa do vrta), morajo biti na sprehodu?
  40. Potreba po gibanju je pri psih odvisna od?
  41. Visok prag vzdraženja pomeni?
  42. Značaj psa sestavljajo?
  43. Strah in vedenje izogibanja sta?
  44. Kateri pripomočki so nujno potrebni za dobro šolanje?
  45. Socializacija psa je pomembna zaradi?
  46. Kdo je odgovoren v primeru, da vaš pes ugrizne tujo osebo na vaši posesti?
  47. Kakšne pogoje za bivanje moramo zagotoviti psu?
  48. Ali je napadalnost do drugih psov posledica?
  49. Katere vrste motivacij uporabljamo pri šolanju?
  50. Ali je pes sposoben abstraktnega razmišljanja?
  51. Kaj je učenje po uspehu (instrumentalno pogojevanje)?
  52. Kaj je refleksno učenje (klasično pogojevanje)?
  53. Kaj želimo doseči z vzgojo psa?
  54. Kaj želimo doseči s šolanjem psa?
  55. Kaj želimo doseči s socializacijo psa?
  56. Nagon plena pri psu je?
  57. Nagon krdela pri psu je?
  58. Vašega psa pelje na sprehod otrok?
  59. Za vašim psom iztrebke pospravlja?
  60. Poleti je vsakemu psu potrebno zagotoviti?
  61. Psa je potrebno sprehoditi?
  62. Psa lahko sprehajamo?
  63. Gonjenje divjačine s psom je?
  64. Psa najbolje sprehodimo tako, da teče ob avtomobilu?
  65. Psa najbolje sprehodimo peš?
  66. Kako velik mora biti pesjak?
  67. Na kaj moramo biti pozorni, ko damo psa v varstvo?
  68. S čim moramo seznaniti osebo, ki nam bo čuvala psa?
  69. Kdo v družini naj skrbi za psa in ga sprehaja?
  70. Ali hranjenje psa s surovim mesom povečuje agresivnost pri psu?

 

 

GRADIVO IN PRIPOROČENA LITERATURA ZA PRIPRAVO NA PISNI DEL IZPITA ZA VODNIKE PSA SPREMLJEVALCA / B – BH /

 

 

1.      Organiziranost kinološke zveze Slovenije

 

Kinologija - nauk o psih, pasjih pasmah in pasjereji (Verbinčev slovar tujk), ali veda, ki obravnava psa – je izhodiščni pojem, ki je uporabljen v kratici naše krovne organizacije Kinološke zveze Slovenije (v nadaljevanju KZS), ki ima svoj sedež v Ljubljani. KZS je polnopravna članica mednarodne kinološke zveze – Federation Cynologique Internationale ( FCI ) od leta 1995.

 

Skladno z določili Zakona o društvih ima KZS statut v katerem so opredeljena temeljna pravila delovanja slovenske kinologije.

Skupščina KZS je najvišji organ Kinološke zveze Slovenije. Skupščina je sestavljena iz predstavnikov članic KZS; kinoloških društev, klubov in lovsko kinoloških društev.

Najvišji strokovni organ KZS je Skupni zbor kinoloških sodnikov, ki se ukvarja s temeljnimi vprašanji pomembnimi za celotno kinologijo. Najvišji strokovni akt je Pravilnik o strokovnem delu, oziroma po novem Strokovni pravilnik.

Na področju šolanja psov je najvišji strokovni organ Delni zbor sodnikov za ocenjevanje dela šolanih športnih psov, ki se ukvarja predvsem z vprašanji s področja vzgoje in šolanja psov.

 

2.      Anatomija in fiziologija; prehrana; zoohigiena; Bolezni psov

 

Najnovejši učbenik in priročnik, ki obravnava  zgoraj navedeno tematiko je knjiga »Lovska kinologija«, katero je mogoče kupiti v pisarni Lovske zveze Slovenije, na Župančičevi 9 v Ljubljani, ali naročiti po telefonu: 01-241-09-10.

 

 

3.      Določila pravilnika

 

Starostna omejitev za pristop k izpitu za psa spremljevalca  s preizkusom obnašanja v urbanem okolju, oznaka B-BH je 15 mesecev.

 

Strokovni izpit za vodnika psa spremljevalca je sestavni del »izpita za psa spremljevalca  s preizkusom obnašanja v urbanem okolju«.

Strokovni izpit je pogoj, ki ga mora kandidat izpolniti za priznanje prej omenjenega izpita. Strokovni izpit je opravljen v kolikor kandidat doseže najmanj 70% možnih točk. V primeru, da je kandidat dosegel 50% ali več odstotni rezultat lahko ponavlja izpit še istega dne. V primeru nižjega rezultata je možna ponovitev po preteku treh tednov, če je pes pozitivno opravil praktični del izpita.

 

Pri izpitih lahko sodelujejo vsi psi ne glede na velikost, pasmo ali rodovnik. Vodnik se na isti dan lahko udeleži le ene prireditve. Na isti prireditvi lahko vodi največ dva psa. Posamezni pes lahko na isti dan opravlja le en preizkus.

 

Vodnik mora imeti ves čas preizkusa pri sebi povodec. Pes mora imeti neprestano na sebi kovinsko ovratnico, ki ni naravnana na zateg. Dodatne ovratnice, kakor tudi usnjene ovratnice, ovratnice proti mrčesu itd. niso dovoljene. Prepovedana je uporaba električnih ovratnic in bodečih ovratnic.

 

Izpit B-BH je sestavljen iz treh delov:

-         prvi del izpita je strokovni izpit za vodnika, ki se izvaja v obliki testa s 30 vprašanji iz različnih področij kinologije.

-         v drugem delu preizkušamo vodenje na povodcu, prosto vodljivost, sedi v gibanju, prostor v gibanju z odpoklicem in odlaganje psa;

-         v tretjemm delu t.i. preizkusu obnašanja v urbanem okolju, se preizkusi srečanje s skupini ljudi, srečanje s kolesarjem, srečanje z avtomobili, srečanje s tekači, skejterji, srečanje z drugim psom in obnašanje privezanega psa in obnašanje do živali;

Izpit B-BH morajo opraviti vsi psi, ki bodo pristopili k opravljanju izpita »C« in IPO 1, vsi psi, uvoženi v Slovenijo, ki so opravili mednarodni izpit v tujini, a niso opravili izpita B-BH. Slednji bodo morali pred nostrifikacijo predložiti potrdilo o opravljenem izpitu B-BH. To določilo velja za vse pse, ki so poleženi po 1.1.2003.

 

Preizkus strelomirnosti se izvaja za tiste pasme pri katerih je to pogoj za nadaljnjo vzrejo. V kolikor vodnik po streljanju ne more več nadaljevati z izvajanjem vaj, ali izgubi nadzor nad psom, se ga izloči iz nadaljnjega izvajanja vaj. Pes se bi moral ob strelu obnašati brezbrižno oz.se na strel ne bi smel odzivati.

Vse vaje se pričnejo iz osnovnega položaja (pes sedi ob vodnikovi levi nogi).

Prosta vodljivost se izvaja tako, da morata vodnik in pes narediti 40 –50 korakov naravnost nakar se obrneta okrog.

 

Na vsa ostala vprašanja  so odgovori v » Navodila za Izpitne programe nižjih stopenj in izpitni program za slovenski sledarski izpit«, ki jih predpisuje KZS in so v veljavi od 1.01.2004 dalje.

 

 

 

4.      Splošna vprašanja

 

Pes izraža svoje razpoloženje  a s položajem telesa, predvsem pa s položajem repa, glave – ušes. Skratka, pes se izraža s celotno telesno mimiko.

Pes   primarno zaznava okolje z vohom, uporablja pa tudi vsa ostala čutila.

 

Pes in vodnik na sprehodu

 

Sprehod je zelo pomembna aktivnost za psa in vodnika, vendar pravila obnašanja na sprehodu niso (razen predpisov ) opredeljena.

Potreba po gibanju, ki jo pes zadovolji na sprehodu je odvisna od pasme,  velikosti, temperamenta in drugih dejavnikov. Potrebe po sprehodu so torej pri različnih psih različne. Minimalni standard je dva do tri sprehoda na dan. Psa naj sprehaja njegov lastnik , lahko pa tudi drugi člani družine. Priporočljiv je aktiven sprehod (združen z nekaj delovnih aktivnosti). Psa ne sprehajajmo spuščenega v urbanih središčih in na drugih mestih, kjer s to aktivnostjo ogrožamo druge in sebe. Psa ne sprehajajmo s tekom ob avtu, kajti sprehod je namenjen obema.

Naše ravnanje na sprehodu opredeljuje dejstvo, da smo kot lastnik psa odgovorni za njegovo ravnanje oz. za škodo, ki jo pes povzroči. V nadaljevanju bomo opisali nekaj primerov, ki se lahko pripetijo na sprehodu.

 

Srečevanje z drugimi psi, tekači, kolesi ipd. na sprehodu.

Na sprehodu se pes srečuje z ljudmi, prometom in drugimi psi. Praviloma mora biti pes pri sprehodu v urbanem okolju navezan, nenavezan pa se lahko sprehaja na mestih , kjer ni prej omenjenih dražljajev iz okolja. V kolikor ste psa pripeljali na sprehod z avtom,  bodite pri izstopanju psa iz avta, pozorni na mimoidoči promet.  Bodite pozorni na svojega psa in okolico, ko ste na sprehodu. V primeru, ko se vam približuje tekač, kolesar ipd., ali tuj pes, je dobro vašega psa, v kolikor je prosto spuščen, poklicati k sebi in ga navezati. V kolikor se pes na vaš klic ne odzove, stecite stran in se mu skrijte, ali pa pojdite do obeh psov in vašega psa pripnite. Lahko se vam zgodi, da se bosta psa, ko boste prišli do njiju, že ovohavala ali pa bosta celo naslonila glavo eden na drugega. V takšnem primeru se najprej umirite, ne kričite na psa in ju ne poskušajte ločiti. Počakajte da se situacija razplete sama. Največkrat se bo takšno srečanje končalo brez spopada. V kolikor do spopada pride, lahko situacijo rešite le, če sta prisotna dva vodnika. Vsak vodnik naj potegne svojega psa za zadnje noge stran od spopada. Nikakor ne posegajte med psa, saj se boste spravili v nevarnost, da vas kateri od psov ugrizne. V kolikor bo vaš pes pri vas, boste laže nadzorovali situacijo in preprečili morebitne poškodbe s strani drugega psa ali pa poškodbe, ki jih lahko povzroči vaš pes. Seveda pa velja, da so agresivni psi še bolj agresivni, ko so navezani. Takšni, potencialno nevarni psi , bi se morali sprehajati opremljeni z nagobčnikom.

Na sprehodu se vam zgodi, da se srečate s sprehajalci, ki se psa bodisi bojijo ali pa ga želijo pobožati. Ljudje, ki se psa bojijo, občutijo ob srečanju s psom precej neprijetno situacijo, zato navežite psa pred srečanjem s takšnimi sprehajalci in jim namenite, v kolikor je to primerno v dani situaciji, nekaj pomirjujočih besed. Ljudje, ki želijo pobožati psa,  to lahko storijo le,če jim vi dovolite. Seveda pa morate psa dovolj dobro poznati, da veste, kako bo reagiral. V primeru ugriza je odgovornost vaša.

Nekateri lastniki sprehajajo več psov naenkrat. V naseljenih krajih vam to odsvetujemo, saj boste težko nadzorovali dva, ali več psov, tudi če so navezani. Tudi na mestih, kjer so sprehodi s psi običajni, boste imeli veliko težav z nadzorovanjem psov, kajti ponavadi lahko dobro nadzorujemo le enega psa. Takšni sprehodi (več psov naenkrat) pa niso priporočljivi tudi zaradi pomena dobre vezi med psom in vodnikom. V kolikor sprehajamo več psov naenkrat, se bodo le ti igrali med seboj in človeka sploh ne bodo potrebovali.

 

Agresivnost

 

Nekateri avtorji trdijo, da gre za podedovano lastnost, spet drugi pa, da je agresivnost pogojena z delovanjem okolja. Dileme se odvijajo tudi na relaciji ali gre pri agresivnosti za negativno ali pozitivno lastnost.

Dejstvo je, da je na agresivno vedenje možno vplivati; ga ojačevati ali zmanjševati. Nekateri avtorji opredeljujejo več vrst agresivnega vedenja (teritorialna agresivnost, socialna agresivnost ipd.) Verjetno je resnica nekje vmes. Vsekakor pa lahko trdimo, da je agresivnost naravna in biološko pogojena. Tako biološko pogojena agresivnost je defenzivna – namenjena ohranitvi vrste.

Po nekaterih teorijah sta vedenje izogibanja in agresivno vedenje medsebojno povezana ,oz.imata enak ključni dražljaj. Enega in drugega naj bi sprožila grožnja fizične ali psihične narave, le ta naj bi povzročila strah, strah pa naj bi povzročil bodisi agresivno vedenje, katerega cilj je odstranitev nevarnosti ali pa beg katerega cilj je umik od vira nevarnosti.

 

Agresivno vedenje (renčanje, grozeče kazanje zob, ugriz) se lahko povečuje ali pa zmanjšuje s pomočjo pogojevanja.

 

Učenje pri psu

 

Osnovne vrste učenja pri psu

 

Socializacija

 

Proces v katerem se žival uči ,kako prepoznati in komunicirati z vrstami s katerimi živi

Domači pes, razen s pripadniki svoje vrste ,sobiva s človekom in mačkami. 

V procesu socializacije se uči kako naj komunicira s temi vrstami, pri čemer razvija komunikacijske spretnosti na podlagi katerih lahko v vsaki situaciji ugotovi ali je ogrožen ali ne, ter prepozna in se odzove na zahteve drugih.

Vzgoja

 

Ø      Obdobje od rojstva do začetka šolanja

Ø      Namen; priprava psa za življenje s človekom, ki naj postane osrednja figura v    življenju psa

Ø      Namen; priprava za življenje v okolju/urbano okolje še posebej velik izziv

Ø      Namen; priprava psa za zaželeno komunikacijo z vrstniki in drugimi žival

 

Šolanje

 

Proces oblikovanja vedenja z namenom prilagoditve okolju ali z namenom pripraviti psa za izvajanje poljubne dejavnosti (iskanje pogrešanih, izvajanje dejavnosti v vojski in policiji, izvajanje prostočasnih dejavnosti)

 

 

 

Vrste učenja

 

Pogojevanje klasično/instrumentalno

 

Ø            Ustvarjanje povezav med dražljaji

Ø            Oblikovanje odziva glede na dražljaj

Ø            Oblikovanje povezav med dražljajem in odzivom

 

Klasično pogojevanje (Pavlov)

 

Ø                 Ustvarjanje povezav med dražljaji. V kolikor se dva dražljaja v postopku učenja vedno pojavljata skupaj, bo prvi prevzel vlogo sprožilca drugega. Postal bo pogojni dražljaj. Luč + hrana  = luč --- slinjenje.

Ø                 Praktični primer pes bo povezal situacijo z izkušnjo. V veterinarski ambulanti ga bo strah, na vežbališču bo vesel.

 

Instrumentalno pogojevanje (Skinner)

 

Ø      Ustvarjanje povezave med dražljajem in odzivom

Ø      Učenje, da ima prav določena reakcija za posledico točno določen odziv

Ø      Praktični primer; če bo pes vedno , ko skoči na mizo nagrajen s priboljškom se bo verjetnost, da bo skakal na mizo, povečala

 

 

Vir:

 

Strokovna načela šolanja psov in etični kodeks, KZS 2004

Vreg Franc; Vedenje psa, Ljubljana 1993