Splošne določbe za izpite višjih stopenj

navodila za mednarodne preizkuse športnih šolanih psov

Vsebina:

Splošni del

Mednarodna preizkušnja službenih psov IPO 1

Mednarodna preizkušnja službenih psov IPO 2

Mednarodna preizkušnja službenih psov IPO 3

 

 

Kratice:

FCI

-

Federation Cynologique Internationale

IPO

-

Mednarodna pravila za preizkušnje

DO

-

Deželna organizacija (KZS)

S

-

Sodnik

M

-

Marker

V

-

Vodja prireditve

VP

-

Vodnik psa

PS

-

Polagalec sledi

 

 

 

 

Splošni del

Veljavnost

To navodilo je izdelala Komisija za šolanje športnih psov pri FCI in potrdilo predsedstvo FCI maja 2002. Navodila stopijo v veljavo 01. 01. 2003. S tem dnem prenehajo veljati prej veljavna navodila.

Navodila so bila izdelana in obravnavana v nemščini. V primeru dvoma, predvsem pri prevodih v druge jezike, je verodostojen nemški tekst.

 

Navodila veljajo za vse članice F.C.I.. Navodila veljajo za vse mednarodne stopnje preizkusov (izpite in tekmovanja).

Splošno

Izpiti in tekmovanja služijo dvema ciljema. Z opravljenim izpitom naj posamezni psi dokažejo svojo usposobljenost za izbrani namen. Po drugi strani naj bi izpiti doprinesli k zdravju in delovnim lastnostim psov naslednjih generacij delovne vzreje. Delovne lastnosti in zdravje naj bi se ohranile oziroma izboljšale. Nadalje služijo preizkusi za vzpstavljanje in ohranjanje zdravja in sposobnosti. Opravljen izpit velja tudi kot potrdilo za vzrejno primernost psa.

Deželnim organizacijam priporočamo, da pospešujejo IPO program. Predvsem mednarodna tekmovanja naj bi potekala po programu IPO. Vsi izpiti in tekmovanja naj bodo izpeljana v športnem duhu. Športno naj bo tudi vedenje udeležencev. Predpisi teh navodil so obvezujoči za vse udeležence. Vsi nastopajoči morajo izpolniti iste zahteve. Prireditve imajo javni značaj. Čas in kraj prireditve je potrebno najaviti vsem članom.

Izpiti in tekmovanja morajo zajemati celoten program ali pa posamezne celotne dele programa, ki ustrezajo posamezni stopnji izpita. Uspešno opravljen celoten program v okviru prireditve velja v vsakem primeru kot stopnja izšolanosti (izpit). Stopnjo izšolanosti morajo priznati vse članice FCI.

Obdobja preizkusov

Preizkusi stopenj IPO 1-3 in tudi sledarske preizkušnje lahko potekajo skozi vse leto, kadar to dopuščajo vremenske razmere in nista ogrožena zdravje in varnost živali in ljudi. V nasprotnem primeru se prireditev naj ne izvede. O tem odloči sodnik. Sezono preizkusov za svoje območje lahko določi deželna organizacija (KZS).

Organizacija/vodja prireditve (VP)

Vodja prireditve je odgovoren za organizacijo preizkusa. Opravi in nadzoruje vse aktivnosti, ki so potrebne za pripravo in izvedbo prireditve. Zagotoviti mora, da preizkusi potekajo po pravilih in biti ves čas prireditve na razpolago zadolženim sodnikom.

VP ne sme nastopati s psom ali imeti še kakršne koli druge zadolžitve v okviru prireditve. Njegove naloge so:

VP mora tri dne pred prireditvijo sporočiti sodniku kraj, začetek prireditve, opis dostopa, vrsto preizkusov in število udeležencev. Če tega ne izvrši, ima sodnik pravico odstopiti od sojenja.

Dovoljenje za prireditev je potrebno pred pričetkom prireditve predložiti sodniku.

Sodnik

Sodnik z licenco FCI določi deželna organizacija ali pa ga povabi samo vodstvo kluba, ki prireditev organizira. Za svetovna prvenstva določi sodnike komisija za šolanje pri FCI. Število vabljenih sodnikov je prepuščeno organizatorju, ne glede na to pa še posamezni sodnik lahko sodi največ 30 disciplin dnevno.

IPO 1-3 ustreza vsakokrat trem disciplinam. Za velike prireditve, ki jih določi deželna organizacija (KZS), lahko ta sprejme posebne določbe.

Sodnik NE SME soditi psom:

če je njihov vodnik, oskrbnik ali lastnik;

psom, katerih lastnik, vodnik ali skrbnik živi z njim v skupnem gospodinjstvu;

psom, ki bi jih na prireditvi vodil vodnik, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu.

Iz tega pravila so izvzete prireditve, za katere sodnika določa deželna organizacija (KZS) ali komisija za šolanje FCI.

Sodnik

Udeleženci preizkusa

Pogoji za udeležbo

Na dan prireditve mora pes doseči predpisano starost. Pri tem ni izjem.

IPO-1 18 mesecev

IPO-2 19 mesecev

IPO-3 20 mesecev

Pri izpitih lahko sodelujejo vsi psi, ne glede na velikost, pasmo ali rodovnik.

Vodnik se lahko na isti dan udeleži le ene prireditve.

Na isti prireditvi lahko vodi največ dva psa.

Posamezni pes lahko na isti dan opravlja le en preizkus.

V primeru, ko pes uspešno opravi preizkus (izpit), sme opravljati naslednjo stopnjo izpita čez štiri tedne.

Ko je pes dosegel tretjo stopnjo – IPO 3, lahko vsak vodnik sam odloči, kdaj se bo udeležil naslednjih preizkusov.

Preizkuse se opravlja v vrstnem redu (od IPO 1 do IPO 3).

Deželna organizacija (KZS) ima pooblastilo, da določi najmanjše zadostno število udeležencev.

Na vsaki stopnji se lahko izvede poljubno število preizkusov.

Pred vsakim prvim nastopajočim iz naslednje stopnje naj nastopi zadnji udeleženec nižje stopnje.

Upoštevati je treba starostne omejitve.

Pes mora biti vedno predstavljen po najvišjem programu (izpitu), za katerega ima licenco, izjema je le, kadar s preizkusom niso povezane kvalifikacije ali kadar se psov ne razvršča po doseženem rezultatu.

Goneče psice smejo vedno nastopati, potrebno pa je, da so nameščene stran od ostalih udeležencev.

V disciplini A nastopajo, kakor je navedeno v časovnem razporedu, v ostalih disciplinah pa na koncu prireditve.

Breje in doječe psice ne smejo nastopati.

Bolne živali in tiste, pri katerih se sumi, da so okužene, so izključene iz vseh prireditev.

Preizkus značaja

Na začetku vsakega preizkusa, pred začetkom dela v prvi disciplini, mora sodnik preveriti značaj vsakega psa. Del preizkusa značaja je preverjanje identitete psa (npr. preverjanje tetovirne številke, čipa,…). Psi, ki ne opravijo tega preizkusa, ne morejo nastopiti., oziroma jih je treba diskvalificirati. Lastniki psov, ki so označeni s čipom, so dolžni poskrbeti, da ga je mogoče preveriti.

Poleg tega sodnik opazuje značaj psa v celotnem času preizkusa.

Sodnik je dolžan, da takoj diskvalificira psa, ki pokaže pomanjkljivosti v značaju. Diskvalifikacijo je potrebno vpisati v delovno knjižico z navedbo pomanjkljivosti. O psih, ki so bili izločeni zaradi pomanjkljivosti v značaju, je potrebno pisno obvestiti zadolžen organ deželne organizacije.

Izvedba preizkusa značaja:

Vrednotenje

Pravilno vedenje psa: pes se pri preverjanju vede nevtralno, samozavestno, sigurno, pozorno, temperamentno, neogroženo.

Mejno vedenje psa: se še dopušča, pes se vede npr. nekoliko nemirno, lahno razdraženo, lahno negotovo. Ti psi lahko nastopijo, jih je pa treba v času preizkusa pozorno opazovati. Napačno vedenje psa oziroma pomanjkljiv značaj psa se izraža npr. tako, da se pes vede plašno, negotovo, prestrašeno, streloplaho, nevodljivo, popadljivo, agresivno (diskvalifikacija).

 

Ocenjevanje

Ocena prikazanega dela se izvede po zapiskih (kvalifikacije) in točkah.

Zapiski (kvalifikacije) in k temu pripadajoče točke morajo ustrezati izvedbi vaj.

Tabela s točkami

Najvišje možno št. odlično prav dobro dobro zadostno pomanjkljivo
5,0 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0-0
10,0 10,0 9,5-9,0 8,5-8,0 7,5-7,0 6,5-0
15,0 15,0-14,5 14,0-13,5 13,0-12,0 11,5-10,5 10,0-0
20,0 20,0-19,5 19,0-18,0 17,5-16,0 15,5-14,0 13,5-0
30,0 30,0-29,0 28,5-27,0 26,5-24,0 23,5-21,0 20,5-0
35,0 35,0-33,0 32,5-31,5 30,0-28,0 27,5-24,5 24,0-0
70,0 70,0-66,5 66,0-63,0 62,5-56,0 55,5-49,0 48,5-0
80,0 80,0-76,0 75,5-72,0 71,5-64,0 63,5-56,0 55,5-0
100,0 100,0-96,0 95,5-90,0 89,5-80,0 79,5-70,0 69,5-0

Odstotni izračun

ocena podeljeno odšteto
odlično najmanj 96% do minus 4%
prav dobro 95-90% 5-10%
dobro 89-80% 11-20%
zadostno 79-70% 21-30%
pomanjkljivo pod 70% 31-100%

Skupna ocena

Preizkus velja za “opravljen”, kadar pes v vsaki posamezni disciplini doseže najmanj 70% možnih točk.

Možno št. točk odlično prav dobro dobro zadostno pomanjkljivo
100 100-96 95-90 89-80 79-70 69-0
300 300-286 285-270 269-240 239-210 209-0

 

Pri skupni oceni posamezne discipline je potrebno podeliti cele točke. Pri posameznih vajah se lahko ocenjuje z nepolnimi točkami (npr. 0,5). Če se pri skupnem seštevku v posamezni disciplini ne izide polno število točk, se seštevek glede na splošni vtis zaokroži bodisi navzgor ali navzdol.

Pri enakem številu točk odloča višja ocena v disciplini C, če sta tudi ti dve oceni enaki, odloča ocena v disciplini B. Rezultati, ki so v vseh disciplinah enaki, pomenijo tudi skupno enako razvrstitev.

Diskvalifikacija

V kolikor pes med preizkusom zapusti vodnika ali prostor preizkusa in se na tretji odpoklic ne vrne, je diskvalificiran.

V primeru diskvalifikacije se izničijo vse do tedaj dosežene točke. V delovno knjižico se ne vpiše niti kvalifikacija niti točke.

Naziv “Mednarodni šampijon v delu” podeli na zahtevo vodnika deželna organizacija, ki jo priznava FCI. Za to je potrebno dokazati dva CACIT-a ali Rezerva-CACIT-a. Kandidaturi morata biti doseženi najmanj v razmaku enega leta in en dan, doseženi morata biti v dveh različnih državah, pri dveh različnih sodnikih. Nazive CACIT in Rezerva-CACIT se podeli na prireditvah, ki jim je to pravico podelila FCI. K prireditvi, kjer se podeljuje CACIT, je potrebno povabiti vse deželne organizacije. Povabljena morata biti najmanj dva sodnika, od katerih mora biti vsaj eden iz druge države kot prireditelj. Naziv se podeli na zahtevo sodnika. Naziv se podeli v najvišjem razredu, dosežen pa mora biti najmanj rezultat “prav dobro”. CACIT in Rezerva-CACIT se lahko podeli le dvema najbolje uvrščenima psoma. Na FCI listi morata biti zavedena kot delovna in imeti oceno zunanjosti najmanj prav dobro, katera je bila dosežena na mednarodni razstavi.

Za naslov “nacionalni šampijon v delu” postavi pogoje deželna organizacija.

Delovna knjižica

Vsak nastopajoči pes mora imeti delovno knjižico. Izdajo delovne knjižice urejajo predpisi organizacije, ki je zadolžena za posameznega tekmovalca. Potrebno je zagotoviti, da ima vsak pes samo eno delovno knjižico. Odgovornost za to nosi organizacija, ki je izdala knjižico. Sodnik vnese rezultat v vsakem primeru v delovno knjižico, v kolikor je tako predvideno, vodja prireditve pa preveri vpis in se podpiše

Zavarovanje

Lastnik psa je odgovoren za vsako škodo, ki jo njegov pes povzroči osebi ali stvari. Kot lastnik psa mora zato imeti zavarovanje. Za nesreče v času celotne prireditve odgovarja vodnik zase in za svojega psa.

Navodila sodnika in organizatorja izvaja po lastni volji in na lastno odgovornost.

Cepljenja

Potrdila o obveznih cepljenjih (knjižico o cepljenju) je potrebno pred začetkom preizkusa na zahtevo predložiti sodniku oziroma vodji prireditve.

Nadzor preizkusa

Nadzor lahko vrši deželna organizacija. Strokovni pooblaščenec deželne organizacije preverja, ali je potek preizkusa v skladu s predpisanimi navodili.

Določila v zvezi z markerji

  1. Pogoji za določitev markerja v disciplini C
  1. Potrebno je upoštevati sojenje in določila, ki se nanašajo na delo markerja pri preizkusu.
  2. Marker v disciplini “C” je na dan preizkusa pomočnik sodnika.
  3. Zaradi njegove lastne varnosti, kakor tudi pravil o zavarovanju, mora marker tako pri šolanju, kakor tudi pri izpitih in tekmovanjih, nositi popolno zaščitno opremo (hlače, jopič, rokav, ščitnik in po potrebi rokavice.
  4. Obuvalo markerja mora biti vremenskim razmeram primerno, zagotavljati mora dobro oporo in ne sme drseti.
  5. Markerja pokliče k delu sodnik. Marker mora ravnati po navodilih sodnika.
  6. Marker se mora v fazah razorožitve/pregleda držati navodil vodnika, v kolikor so le ta v skladu s predpisanim potekom preizkušnje.
  7. Vodniku mora omogočiti, da pred začetkom stranskega ali zaporednega spremstva postavi psa v osnovni položaj.
  8. Pri klubskih izpitih se lahko uporablja enega markerja. Ne glede na to je potrebno, da delo opravita dva markerja, kadar je v eni težavnostni stopnji več kot šest psov. Pri preizkušnjah nad nivojem regionalnih prireditev oziroma pri tekmovanjih, kvalifikacijah ipd. je običajno potrebno imeti najmanj dva markerja. Če živi marker s katerim od tekmovalcev v skupnem gospodinjstvu, ni ovira na nobeni vrsti prireditve.
  1. Osnovna navodila za delo markerja pri preizkusih
  1. Splošno:

V okviru preizkusa mora sodnik oceniti stopnjo izšolanosti in kolikor je mogoče tudi kvaliteto predstavljenih psov (npr. nagone, sposobnost prenašanja obremenitev, samozavest in vodljivost). Sodnik lahko objektivno presodi, kar je zvočno in vizualno zaznal v času poteka preizkušnje.

To dejstvo, predvsem pa tudi zavarovanje športnega karakterja preizkusa (kar se da enaki pogoji za vse udeležence) zahteva, da delo markerja prikaže sodniku tembolj nedvoumno sliko.

Zato izvedba discipline “C” ne more biti prepuščena samovolji markerja - držati se mora določenih pravil.

Sodnik mora pri preizkusu v posameznih elementih preveriti najpomembnejše kriterije za oceno discipline “C”. Ti so npr. sposobnost prenašanja obremenitev, samozavest, nagoni, vodljivost. Oceniti mora tudi kvaliteto ugriza, če naj sodnik to oceni. Prav tako mora marker izvesti primerno obremenitev, da bi sodnik lahko ocenil, kako pes prenaša obremenitve. Zato se poskuša doseči tembolj enotno vedenje markerja, ki zadošča zahtevam, ki omogočijo ocenjevanje.

  1. Pozornost in oblajanje (izpitne stopnje 1.3)

Marker stoji neviden za vodnika in psa – z rahlo pokrčenim rokavom nepremično in brez “grozeče” drže telesa v revirju. Rokav služi kot zaščita telesa. Psa marker pri “pozornosti in oblajanju” opazuje, ni pa dovoljena kakršnakoli pomoč ali dražljaj. Palico mora držati spuščeno ob telesu. Na pikanje ali ugriz v rokav ne sme reagirati.

  1. Pobeg (izpitne stopnje 1-3)

Po vaji “pozornosti in oblajanja” pride marker, po navodilu vodnika, v normalni hoji iz zaklona in se postavi na mesto, ki ga določi sodnik (označena pozicija). Pozicija markerja mora vodniku omogočiti, da postavi psa na razdalji pet korakov na označeno mesto, stransko glede na markerja na stani rokava. Vodniku mora biti razvidna smer pobega markerja.

Marker prične na znak sodnika s poskusom pobega v hitrem in živahnem teku naravnost, ne da bi pri tem pretiraval ali nekontrolirano stekel. Rokav naj bo miren, da ima pes možnost poiskati optimalen ugriz. V nobenem primeru se ne sme marker obrniti proti psu, sme pa imeti psa v zornem kotu. Rokava ne sme potegniti. Po ugrizu naj nadaljuje z ravno smerjo pobega, med tekom pa rokav približa tesno svojemu telesu.

Dolžino pobega določi sodnik. Na znak sodnika marker prekine pobeg. Kadar se pobeg odvija s primerno dinamiko, ima sodnik optimalno možnost presoje. Kakršnakoli pomoč s strani markerja, npr. pretirano ponujanje rokava v ugriz, spodbujanje z glasom, tolčenje po hlačah s palico pred ali v času pobega, po ugrizu premalo napetosti v roki, ki drži rokav, premajhna hitrost pobega, samostojno ustavljanje ipd., ni dovoljena.

Ustavljanje - glej točko 8 (velja za vse vaje).

  1. Napad na psa med čuvanjem

Po čuvanju marker na znak sodnika napade psa. Pri tem z grozečo kretnjo dvigne mehko palico nad rokav, ne da bi psa udaril. Obenem, ne da bi premikal rokav, naravnost napade psa. Rokav drži tesno ob telesu. Ko pes ugrizne, ga med gibanjem premakne vstran in prične se obremenitev psa v ravni liniji. Marker mora vse pse ogrožati v isti smeri. Sodnik se mora postaviti tako, da lahko pri vseh psih presodi prvi ugriz, reakcijo na obremenitev, vedenje v ugrizu, spuščanje in čuvanje. Psa ni dopustno potiskati v smeri vodnika.

Udarci se izvedejo z mehko palico čez pleča in v področju vihra. Vse pse je potrebno udariti enako močno. Prvi udarec sledi po 4-5 korakih, drugi po naslednjih 4-5 korakih, v fazi ogrožanja. Po drugem udarcu je potrebno psa ogrožati brez nadaljnih udarcev.

Trajanje ogrožanja določi sodnik. Na znak sodnika marker preneha z ogrožanjem. V kolikor je marker izvedel vajo s pravo dinamiko, ima sodnik optimalno možnost presoje. Kakršnakoli pomoč markerja, npr. ponujanje rokava v ugriz, spodbujanje z glasom ali tolčenje s palico po hlačah pred ugrizom, premajhna napetost v roki, ki drži rokav po ugrizu, v času obremenitve, različna inenziteta v času ogrožanja in pri udarcih, samovoljno ustavljanje pri pomanjkljivi odpornosti psa na obremenitev, ni dovoljena.

Ustavljanje – glej točko 8 (velja za vse vaje)

  1. Zaporedno spremstvo (izpitni stopnji IPO 2 in 3)

Na znak vodnika se marker premika v normalni hoji cca. 30 korakov. Potek spremstva določi sodnik. V času spremljanja se marker ne sme premikati vzvratno ali nakazati obračanja. Mehko palico in rokav mora nositi na način, da ne draži psa. Palico mora nositi skrito. Pri vseh psih se mora premikati enako hitro.

  1. Napad na psa iz hrbtnega spremstva (izpitni stopnji IPO 2 in 3)

Napad iz hrbtnega spremstva se zgodi med gibanjem na znak sodnika. Marker ga izvede tako, da se hitro obrne levo ali desno proti psu in intenzivno steče v smeri psa. Palico ima nad nivojem rokava in z njo grozi. Rokav mora biti postavljen naravnost v smeri teka, ob telesu markerja. Rokav mora čimbolj umiriti. Ko pes zagrize, ga marker med gibanjem postavi stransko in prične se ogrožanje v ravni liniji. Vse pse mora ogrožati v isti smeri. Sodnik se mora postaviti tako, da lahko pri vseh psih oceni prvi ugriz, vedenje med ogrožanjem, vedenje v ugrizu, spuščanje in čuvanje. Potiskanje psa v smeri vodnika ni dovoljeno.

Trajanje obremenitve določi sodnik. Marker prekine ogrožanje na znak sodnika. Kadar marker izvede vajo s pravo dinamiko, ima sodnik optimalno možnost presoje. Kakršnakoli pomoč markerja, npr. pretiran odklon pred ugrizom, ponujanje rokava, spodbujanje z glasom ali tolčenje s palico po hlačah pred napadom, premalo napetosti v roki, ki drži rokav v času obremenitve, različno obremenjevanje, samovoljno ustavljanje pri pomanjkljivi reakciji psa na obremenitev, ni dovoljena.

Ustavljanje – glej točko 8 (velja za vse vaje)

  1. Preizkus poguma (izpitne stopnje IPO 1-3)

Na znak sodnika zapusti marker določeno skrivališče in gre v normalni hoji (izpit 1) oz. teku (izpita 2 in 3) do sredinske linije. Vodnik ga pokliče, naj se ustavi, česar marker ne upošteva

Marker mora psa sprejeti elastično, ne da bi se pri tem ustavil. Pri sprejemu se mora – v kolikor je to potrebno – obrniti, da ujame zamah psa. Nikoli ne sme narediti ovinka okoli psa. Ko pes zagrize, ga marker med gibanjem prestavi na stran in prične se ogrožanje v ravni liniji. Na vsak način se mora izogniti zvijanju psa.

Marker mora vse pse ogrožati v isti smeri.

Sodnik se mora postaviti tako, da mu je omogočeno presoditi vse pse v prvem ugrizu, vedenje med obremenitvijo, vedenje v ugrizu, spuščanje in čuvanje. Potiskanje psa proti vodniku ni dovoljeno.

Trajanje obremenitve določi sodnik. Marker preneha obremenjevati psa na znak sodnika. Če marker vajo izvede s primerno dinamiko, ima sodnik optimalno možnost presoje. Kakršnakoli pomoč markerja, npr. zmanjšanje hitrosti napada, ustavljanje za sprejem psa, pretiran odklon pred ugrizom, obkrožanje psa, ponujanje rokava, premalo napetosti v roki, ki drži rokav med obremenjevanjem, različno obremenjevanje, samovoljno ustavljanje pri pomanjkljivem odgovoru na obremenitev, ni dovoljena.

Ustavljanje – glej točko 8 (velja za vse vaje)

  1. Ustavljanje (velja za vse vaje)

Ustavljanje mora marker pri vajah izvesti tako, da ima sodnik možnost opazovati ugriz, spuščanje in čuvanje (nikoli s hrbtom proti sodniku, sodnik pa naj bo v zornem kotu). Po ustavljanju iz obrambe je potrebno zmanjšati obremenitev, marker mora obmirovati, ne da bi pri tem občutno popustil napetost v rokavu. Rokav ne sme biti usmerjen navzgor, temveč naj ostane v isti poziciji kot pri predhodni vaji. Palica naj bo spuščena ob strani, tako da psu ni vidna. Za spuščanje se marker ne sme postaviti na način, ki bi bil psu v pomoč. Po spuščanju ohrani marker očesni kontakt s psom. Dodatno draženje ali pozicija v pomoč psu nista dovoljena. Da bi ohranil pogled na psa, se lahko marker v primeru, ko pes kroži, počasi obrača za njim, ne da bi se pri tem prestopil vzvratno.

  1. Negotovost in odpoved psa

Psa, ki pri vajah obrambe ne ugrizne ali popusti ugriz in spusti rokav med obremenitvijo, mora marker še naprej ogrožati, dokler sodnik ne prekine vaje. Marker v takem primeru ne sme nikakor pomagati psu ali samovoljno prekiniti vaje. Psov, ki ne spustjo, ne sme spodbujati k spuščanju s pozicijo telesa ali premikanjem palice. Prav tako ne sme vezati nase psov, ki v fazah čuvanja nagibajo k zapuščanju markerja. Pri vseh vajah se mora marker v skladu s pravilnikom vesti bodisi aktivno ali nevtralno. Če pes v fazah mirovanja pika ali ugrizne v rokav, mora marker poskušati ostati čim bolj pri miru.

Ocena naravnih zasnov (TBS) – velja za vse vaje

Ocena naravnih zasnov naj bi opisala značajske zasnove psa v smislu vzrejne vrednosti. Ta ocena nima vpliva na rezultat preizkušnje oziroma uvrstitev psa. Da bi bila ocena naravnih zasnov lahko podana, mora pes opraviti najmanj eno vajo obrambe.

Z opisom: Izvrstno (ausgepragt-a), Prisotno (vorhanden-vh) in Nezadovoljivo (nicht genugend – ng) se ovrednoti naslednje lastnosti:

Nagon (Triebveranlagung), Samozavest (Selbstsicherheit) in Obremenljivost (Belastbarkeit). (“TBS”)

Ocena naravnih zasnov “izvrstno” dobi pes:

Kadar izkaže veliko željo po delu, jasno razvidno nagonsko podlago, ciljno delo v vajah, samozavesten nastop, popolno pozornost in nadpovprečno sposobnost prenašanja obremenitev.

Naravne zasnove “prisotne” se opiše psa:

Kateri pokaže zadržek v pripravljenosti za delo, v nagonih, pri izkazani samozavesti, pri pozornosti in pri obremenitvah.

“Nezadovoljive” naravne zasnove:

se pripišejo psu, ki pokaže pomanjkanje volje za delo, pomanjkanje nagona, ki je premalo samozavesten in ni dovolj odporen na obremenitve.

Posebne določbe

Deželna organizacija (KZS) lahko samostojno ali v skladu z zakoni razširi splošne določbe za svoje območje delovanja – npr. pogoji za pristop, veterinarske določbe, pravila o zaščiti živali, sanitetne določbe. Povelja psom se lahko glasijo v materinem jeziku.

Svetovno prvenstvo

Veljajo določbe Pravilnikov za izvedbo različnih svetovnih prvenstev v organizaciji FCI. Izdaja ali sprememba pravilnika je obvezujoča tudi za komisijo za šolanje športnih psov.