Splošne določbe za izpite nižjih stopenj

 

Splošne določbe

Izpitne programe, navedene spodaj, je sprejel Delni zbor sodnikov za delo 3. septembra 2003, potrdil Strokovni svet Kinološke zveze Slovenije in veljajo v Sloveniji od 01. januarja 2004.

Namembnost

Izpiti in tekmovanja služijo različnim namenom. Z opravljenim izpitom naj posamezni psi dokažejo svojo naravno usposobljenost. Po drugi strani naj bi izpiti pomenili prispevek k zdravju in delovnim lastnostim psov naslednjih generacij. Njihove delovne lastnosti in zdravje naj bi se ohranile, oziroma izboljšale. Nadalje služijo preizkusi kot usposobljenost psa za življenje v urbanem okolju. Vsi izpiti in tekmovanja naj bodo izpeljana v športnem duhu. Športno naj bo tudi vedenje udeležencev. Predpisi teh navodil so obvezujoči za vse udeležence. Vsi nastopajoči morajo izpolniti iste zahteve. Prireditve imajo javni značaj. Izpiti in tekmovanja morajo zajemati celoten program ali posamezne celotne dele programa, ki ustrezajo posamezni stopnji izpita. Uspešno opravljen celotni program v okviru prireditve velja v vsakem primeru kot stopnja izšolanosti (izpit). Stopnjo izšolanosti morajo priznati vse članice KZS.

Obdobja preizkusov

Preizkusi izpitnih stopenj A do C in vse stopnje IPO ter sledarske preizkušnje lahko potekajo skozi vse leto, kadar to dopuščajo vremenske razmere in nista ogrožena zdravje in varnost živali in ljudi. V nasprotnem primeru naj se prireditev ne izvede. O tem odloča sodnik. Izpiti šolanih psov in tekmovanja šolanih psov se lahko izvedejo samo ob prostih dnevih, kar pomeni, da se izpiti lahko organizirajo ob sobotah, nedeljah in praznikih.

Organizacija

Obrazložitev okrajšav

A

Izpit za psa spremljevalca..

B - BH

Izpit za psa spremljevalca...

C....

Izpit za psa spremljevalca...

KzŠ

Komisija za šolanje psov..

IPO

Mednarodni izpitni program (FCI).....

KZS.

Kinološka zveza Slovenije..

VP...

Vodja prireditve

Članice KZS so odprte ustanove; kraj in termini opravljanja izpita morajo biti objavljeni v letnem načrtu dela KZS in KzŠ pri KZS. Vsem članom KZS mora biti omogočen pristop k opravljanju izpita. Članice lahko prirejajo izpite le v primeru, da so ti predhodno prijavljeni KzŠ pri KZS, skladno z določili, ki urejajo izvedbo izpitov.

Kinološke sredine lahko organizirajo tudi izredne izpite. Najavo izpitov morajo organizatorji pri rednih izpitih, ki so v letnen koledarju, prijaviti KzŠ vsaj 10 dni pred prireditvijo na za to predpisanem obrazcu. Izredne izpite organizatorji prijavijo KzŠ najmanj 21 dni pred prireditvijo. Izredni izpiti se morajo plačati v naprej. Cena izrednih izpitov je dvojna. Na takih izpitih lahko sodnik oceni samo pse, ki so bili prijavljeni. Izpite lahko opravljajo tudi osebe, ki niso člani KZS. Cena izpitne takse za te udeležence je dvojna. Za veljavno izvedbo izpita za psa spremljevalca se morata izpita udeležiti najmanj dva vodnika s psoma.

Vodja prireditve (VP)

Vodja prireditve je odgovoren za organizacijo preizkusa. Opravi in nadzoruje vse aktivnosti, ki so potrebne za pripravo in izvedbo prireditve. Zagotoviti mora, da preizkusi potekajo po pravilih, ves čas prireditve mora biti na razpolago zadolženim sodnikom. VP ne sme nastopati s psom ali imeti še kakršnekoli druge zadolžitve v okviru prireditve. Priskrbeti mora dovoljenje za prireditev. Zagotoviti mora primerne terene za sledenje vsem stopnjam preizkusov. Dogovoriti se mora z lastniki zemljišč, po katerih bo potekalo sledenje in tudi z vsemi lovskimi organizacijami, ki upravljajo to območje. Zagotoviti mora potrebno strokovno pomoč, npr. markerja za vaje obrambe, polagalce sledi, skupino za motenje itd. Zagotoviti mora osebe in prostor za izvajanje izpita v urbanem okolju. Zaščititi mora termin prireditve. Zagotoviti mora naprave (ovire) in zaščitno opremo za markerja, ustrezno pravilniku. Priskrbeti mora vse potrebne tiskovine, kot so sodniške pole za ocenjevanje vseh stopenj in obrazci za sodnike. Zadolžen je za delovne knjižice, rodovnike, knjižice o cepljenju in kadar je zahtevano, potrdila o zavarovanju. VP mora vsaj tri dne pred prireditvijo sporočiti sodniku kraj, začetek prireditve, opis dostopa, vrsto preizkusov in število udeležencev. Če tega ne izvrši, ima sodnik pravico odstopa od sojenja. Dovoljenje za sojenje je potrebno pred pričetkom prireditve predložiti sodniku.

Dokumentacija, potrebna za izvedbo izpitov ali tekme šolanih psov:

a)      celoten administrativni potek izpitov ali tekmovanja šolanih psov se vodi s pomočjo računalniške podpore, imenovane "Kinos". Program vsebuje poleg navodil za uporabo tudi vse potrebne dokumente za pripravo in izvedbo prireditve šolanih psov prijava

b)      prijava prireditve: je obrazec, na katerem 10 dni pred izvedbo potrdite prireditev, navedete vodjo prireditve in strokovne delavce./ v programu ga boste zasledili v wordovem dokumentu / . Vodja prireditve in sodnik dobijo na podlagi tega dokumenta s strani KzŠ soglasje za delo / na tekmah tudi markerji /

c)      katalog izpitov ali tekmovanja:.po vnosu podatkov o izpitnikih, psih in uradnih osebah, razvstite udeležence po izpitnih programih. Na podlagi tega izpišete katalog prireditve in ocenjevalne liste

d)      ocenjevalne liste: ocenjevalni list je dokument, na podlagi katerega sodnik preverja identifikacijo psa in ocenjuje opravljene vaje. Če je več sodnikov, ki ocenjujejo istega psa, za vsakega sodnika pripravite komplet ocenjevalnih listov. Ko so rezultati znani, jih vpišete v za to določene rubrike in po končanem vnosu pripravite naslednje izpise:

e)      rezultati izpitov:dokument, kjer so skupaj izpisani vsi doseženi rezultati in ga morata podpisati VP in sodnik

f)        poročilo o izpitih: morate tudi izdelati. To poročilo je zelo pomembno, saj poleg podatkov o psih in vodnikih, prinaša tudi podatek / če ste ga seveda v osnovi vpisali / o strokovnem kadru, ki je posameznega psa pripravljal. Tudi ta dokument morata podpisati VP in sodnik

g)      sodniško poročilo: je zadnji dokument, ki ga morate pripraviti / najdete ga v wordovih dokumentih /

Rezultate izpitov, poročilo o izpitih in sodniško poročilo izdelate v treh izvodih - en izvod ostane v društvu, dva izvoda pa vzame sodnik, ki ju pošlje na KzŠ. Poleg tega vse podatke o izpitih pošljete po E-pošti, ki jo dobite navedeno v soglasju, oz. jo posnamete na disketo in jo priložite dokumentom, ki jih vzame sodnik.

Strokovni delavci - sodniki in markerji

Sodnika z licenco KZS oz. sodnika, ki je na aktivni listi sodnikov za tekoče leto, povabi samo vodstvo kluba, ki prireditev - izpite ali tekmovanje - organizira. Ravno tako organizator vabi markerje. Stroški sodnika/ov in marker/ja/ov so organizatorjevi in se plačujejo na podlagi veljavnega cenika KZS. V posamezni kinološki sredini lahko posamezni sodnik ocenjuje izpite šolanih psov vsako drugo koledarsko leto. Sodnik lahko na dan oceni 42 disciplin (izpit "A" - se šteje ena disciplina; izpit za psa spremljevalca s teoretičnim strokovnim izpitom za vodnika /B-BH/ šteje tri discipline, brez teoretičnega dela pa dve disciplini; izpit "C" pet disciplin, brez teoretičnega dela štiri discipline in brez teoretičnega izpita za vodnika in dela v urbanem okolju, tri discipline. Izpiti IPO I, II in III štejejo po tri discipline, slovenski sledarski izpit tri discipline in izpit IPO FH šest disciplin. Sodnik ne sme soditi psom, če je njihov vodnik, skrbnik ali lastnik; psom, katerih lastnik, vodnik ali skrbnik živi z njim v skupnem gospodinjstvu; psom, ki bi jih na prireditvi vodil vodnik, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu. Iz tega pravila so izvzete prireditve, za katere sodnika določi Komisija za šolanje pri KZS.

Sodnik ne sme z nekorektnim vedenjem motiti delo psa ali vplivati na psa. Sodnik je zadolžen za korektno izvedbo po veljavnem pravilniku. Je pooblaščen, da v primeru, ko se ne upošteva veljavnega pravilnika in njegovih navodil, prekine preizkus. V tem primeru mora podati poročilo na KZS. Sodnikova odločitev je dokončna in neizpodbitna. Kritika sodniške ocene lahko povzroči opomin ali disciplinski ukrep. Sodnik je pooblaščen, da izloči poškodovanega ali kakorkoli hendikepiranega psa iz nadaljnega dela, ne glede na mnenje vodnika. Sodnik je pooblaščen, da v primeru nešportnega vedenja, uporabe predmetov za motivacijo, kršitve pravilnika, kršitve v smislu varstva živali ali kršitve lepega vedenja, vodnika diskvalificira. Predčasno prekinitev dela je potrebno v vsakem primeru označiti v delovni knjižici.

Določila v zvezi z markerji

Pogoji za določitev markerja v disciplini "C" - potrebno je upoštevati sojenje in določila, ki se nanašajo na delo markerja pri preizkusu. Marker v disciplini "C" je na dan preizkusa pomočnik sodnika. Zaradi njegove lastne varnosti kot tudi pravil o zavarovanju mora marker tako pri šolanju kot tudi pri izpitih in tekmovanjih nositi popolno zaščitno opremo (hlače, jopič, rokav, ščitnik in po potrebi rokavice). Obuvalo markerja mora biti vremenskim razmeram primerno, zagotavljati mora dobro oporo in ne sme drseti. Markerja povabi k delu sodnik. Marker mora ravnati po navodilih sodnika. Pri klubskih izpitih se lahko uporablja enega markerja. Ne glede na to je potrebno, da delo opravljata dva markerja, kadar je v eni težavnostni stopnji več kot šest psov. Pri preizkušnjah nad nivojem regionalnih prireditev oz. pri tekmovanjih, kvalifikacijah, itd. je običajno potrebno imeti najmanj dva markerja. Če živi marker s katerim od tekmovalcev v skupnem gospodinjstvu, ni ovira na nobeni vrsti prireditve.

Osnovna navodila za delo markerja pri preizkusih

V okviru preizkusa mora sodnik oceniti stopnjo izšolanosti in kolikor je mogoče tudi kvaliteto predstavljenih psov (npr. nagone, sposobnost prenašanja obremenitev, samozavest in vodljivost). Sodnik objektivno presodi, kar je zvočno in vizuelno zaznal v času poteka preizkušnje. To dejstvo, predvsem pa tudi varovanje športnega karakterja preizkusa (kar se da enaki pogoji za vse udeležence) zahteva, da delo markerja prikaže sodniku tembolj nedvoumno sliko.

Zato izvedba discipline "C" ne more biti prepuščena samovolji markerja - držati se mora določenih pravil. Sodnik mora pri preizkusu v posameznih elementih preveriti najpomembnejše kriterije za oceno discipline "C". Ti so npr.: sposobnost prenašanja obremenitev, samozavest, nagoni, vodljivost. Oceniti mora tudi kvaliteto ugriza predstavljenih psov. Zato mora marker dati psu priložnost, da lahko pokaže kvaliteto ugriza, če naj sodnik to oceni. Prav tako mora marker izvesti primerno obremenitev, da bi sodnik lahko ocenil, kako pes prenaša obremenitve. Zato se poskuša doseči tembolj enotno vedenje markerja, ki zadošča zahtevam, katere omogočijo ocenjevanje.

Trajanje obremenitve določi sodnik. Marker prekine ogrožanje na znak sodnika. kadar marker vajo izvede s pravo dinamiko, ima sodnik optimalno možnost presoje. Kakršnakoli pomoč markerja, npr. pretiran odklon pred ugrizom, ponujanje rokava, spodbujanje z glasom ali tolčenje s palico po hlačah pred napadom, premalo napetosti v roki, ki drži rokav v času obremenitve, različno obremenjevanje, samovoljno ustavljanje pri pomanjkljivi reakciji psa na obremenitev, ni dovoljena.

Marker mora vse pse ogrožati v isti smeri. Sodnik se mora postaviti tako, da mu je omogočeno presodti vse pse v prvem ugrizu, vedenje med obremenitvijo, vedenje v ugrizu, spuščanje in čuvanje. Potiskanje psa proti vodniku ni dovoljeno.

Udeleženci preizkusa

Udeleženci se morajo držati roka prijave. S prijavo se prijavljeni obveže, da bo poravnal prijavnino. V kolikor se posameznik iz kakršnegakoli razloga prireditve ne bo mogel udeležiti, je to dolžan sporočiti vodji prireditve. Udeleženec je dolžan imeti veljavna vsa veterinarska potrdila in potrdila v zvezi z zaščito živali, ki jih zahteva organizator. Udeleženec mora spoštovati vsa navodila sodnika in vodje prireditve. Psa mora predstaviti na športno neoporečen način. Ne glede na rezultat v posamezni disciplini, mora psa voditi v vseh vajah, ki jih predpostavlja posamezna stopnja izpita. Prireditev je zaključena, ko se razglasijo rezultati in predajo delovne knjižice. Kadar vodnik samostojno prekine nadaljevanje preizkušnje, se v delovno knjižico vnese opomba "pomanjkljivo zaradi prekinitve izvajanja". Kadar vodnik umakne psa zaradi očitne poškodbe ali pa jo ugotovijo na veterinarskem pregledu, se vnese v knjižico opomba "prekinitev zaradi bolezni". Predčasno prekinitev dela je potrebno v vsakem primeru označiti v delovni knjižici. V primeru diskvalifikacije se izničijo vse dosežene točke.

Pogoji za udeležbo

Na dan prireditve mora pes doseči predpisano starost ali predpisan izpit. Pri tem ni izjem.

Starostna omejitev za pristop k izpitu:

-          izpit za psa spremljevalca - oznaka "izpit"A" 12 mesecev;

-          izpit za psa spremljevalca s preizkusom obnašanja v urbanem okolju in strokovni izpit za vodnika - oznaka "izpit"B-BH" 15 mesecev;

-          izpit za psa spremljevalca s preizkusom naravnih zasnov, poslušnosti in s preizkusom obnašanja v urbanem okolju - oznaka izpita "izpit"C" - 16 mesecev

-          izpit za psa sledarja - oznaka izpita "SLO-FH" - 20 mesecev in pozitivno opravljen izpit B-BH

Pri izpitih lahko sodelujejo vsi psi, ne glede na velikost, pasmo ali rodovnik.

Vodnik se lahko na isti dan udeleži le ene prireditve. Na isti prireditvi lahko vodi največ dva psa. Posamezni pes lahko na isti dan opravlja le en preizkus. V primeru, ko pes uspešno opravi preizkus (izpit), sme opravljati naslednjo stopnjo izpita čez tri tedne. Ko je pes dosegel tretjo stopnjo - IPO 3, lahko vsak vodnik sam odloči, kdaj se bo udeležil nadaljnjih preizkusov. Na vsaki stopnji se lahko izvede poljubno število preizkusov. Pred vsakim prvim nastopajočim iz naslednje stopnje naj nastopi zadnji udeleženec nižje stopnje. Pes mora biti vedno predstavljen po najvišjem programu (izpitu), izjema je le, kadar s preizkusom niso povezane kvalifikacije ali kadar se psov ne razvršča po doseženem rezultatu. Izpita po programu B-BH in C se ne moreta opravljati na tekmovanjih šolanih psov.

Goneče psice smejo vedno nastopati, potrebno pa je, da so nameščene stran od ostalih udeležencev. V disciplini A - sledenje nastopajo, kakor je navedeno v časovnem razporedu, v ostalih disciplinah pa na koncu prireditve. Breje in doječe psice ne smejo nastopati. Bolne živali in tiste, pri katerih se sumi, da so okužene, so izključene iz vseh prireditev.

Preizkus značaja

Preden vodnik in pes pristopita k opravljanju izpita, se opravi preizkus značaja, kar se lahko opravi že pri prijavi vodnika sodniku, ko sodnik preveri identiteto psa (tetovirne številke, čipa). Preizkus značaja se ocenjuje skozi celoten potek izpita. Psi, ki preizkusa značaja ne opravijo, ne morejo opraviti izpita. V kolikor pes pokaže pomanjkljivosti v značaju, ne glede na dejstvo, da se je preizkusa udeležil prvič, ga sodnik izloči in mu v delovno knjižico vpiše pripombo "preizkusa značaja ni opravil".

Vrednotenje značaja

Pravilno vedenje psa: pes se pri preverjanju vede nevtralno, samozavestno, zanesljivo, pozorno, temperamentno, sproščeno, neogroženo. Mejno vedenje: ki se še dopušča: nekoliko nemirno vedenje psa, lahko razdraženo in negotovo. Tak pes lahko nastopi, vendar ga je potrebno v času preizkusa pozorno opazovati. Napačno vedenje psa oz. pomanjkljiv značaj psa (diskvalifikacija): pes, ki ni vodljiv, pes, ki se vede plašno, negotovo, prestrašeno, streloplaho, popadljivo in agresivno.

Ocenjevanje

Pri skupni oceni posamezne discipline je potrebno podeliti cele točke. Pri posameznih vajah se lahko ocenjuje z nepolnimi točkami (npr. 0,5). Če se pri skupnem seštevku v posamezni disciplini ne izide polno število točk, se seštevek glede na splošni vtis zaokroži navzgor ali navzdol.

Pri enakem številu točk odloča višja ocena v disciplini C, če sta tudi ti oceni enaki, odloča ocena v disciplini B. Rezultati, ki so v vseh treh disciplinah enaki, pomenijo tudi skupno enako razvrstitev.

Končna opisna ocena izpita za psa spremljevalca se ne poda v obliki točk, ampak opisno "opravil" ali "ni opravil". Ocena "opravil" se poda, v kolikor sta vodnik in pes dosegla 70% v vajah, oz. najmanj oceno zadostno v vajah v urbanem okolju pri izpitu B-BH. Za opravljanje izpita B-BH v drugem delu / urbano okolje / morata biti vodnik in pes v prvem delu / vaje na poligonu / ocenjena z najmanj 42 točkami. Če teh točk ne dosežeta, ne moreta sodelovati v drugem delu.

Rezultat izpita za psa spremljevalca nima veljave vzrejene ocene, vzrejne vrednosti / če seveda posamezni pasemski klubi ali strokovne komisije ne predpišejo drugače / in ni kriterij za razstave psov. Pri izpitu B-BH in C obeh, oziroma štirih delov izpita ni mogoče opravljati ločeno, ampak samo skupaj. Kolikor je bil opravljen samo en del izpita, ga je potrebno v bodoče znova opraviti v celoti. Vsak skupni pozitivni rezultat se vnaša v delovno knjižico.

Diskvalifikacija

Kadar pes med preizkusom zapusti vodnika ali prostor preizkusa in se na tretji odpoklic ne vrne, je diskvalificiran. Vodnika, ki ne obvesti sodnika in organizatorja pred preizkusom (izpiti, tekmovanja,....) o goneči psički, se diskvalificira. V primeru diskvalifikacije se izničijo vse do tedaj dosežene točke. V delovno knjižico se ne vpiše niti kvalifikacija niti točke.

Delovna knjižica

Vsak nastopajoči pes mora imeti delovno knjižico, oz. če izpit opravlja prvič, se mu delovna knjižica izda naknadno. Izdajo delovne knjižice urejajo predpisi KZS. Potrebno je zagotoviti, da ima vsak pes samo eno delovno knjižico. Odgovornost za to nosi organizacija, ki je izdala knjižico. Vodja prireditve vnese rezultat v delovno knjižico, v kolikor je tako predviveno, sodnik pa preveri vpis in se podpiše. V Sloveniji bodo vodniki, ki bodo prvič opravljali izpit / tudi nižjo stopnjo / dobili knjižice po plačilu s strani organizatorja. Knjižice bodo poslane vodji prireditve.

Izdaja delovnih knjižic psom, ki izpit opravljajo na tekmovanjih

Pes brez delovne knjižice ne more nastopiti na tekmovanju šolanih psov. Do ponedeljka - pet dni pred prireditvijo, je organizator dolžan na naslov komisije za šolanje / fax ali E-pošta / dostaviti vse podatke tistih vodnikov in psov, ki še nimajo nobenega v Sloveniji predpisanega izpita in bi v okviru nastopa na tekmi opravljali tudi izpit. Delovne knjižice bodo izpisane in do prireditve vrnjene vodji prireditve. Vodniki, ki že imajo delovno knjižico, bodo lahko opravljali višji izpit. Računovodstvo KZS bo izstavilo račun organizatorju za število izpitov, ki bodo zavedeni v dokumentaciji o izpitih. Na tekmovanju je potrebno v takšnem primeru voditi dvojno dokumentacijo: eno za tekmovanje in eno posebej za izpite.

Zavarovanje

Lastnik psa je odgovoren za vsako škodo, ki jo njegov pes povzroči osebi ali stvari. Kot lastnik psa mora imeti zato zavarovanje. Za nesreče v času celotne prireditve odgovarja vodnik zase in za svojega psa. Navodila sodnika in organizatorja izvaja po lastni volji in na lastno odgovornost.

Cepljenja

Potrdila o obveznih cepljenjih (knjižico o cepljenjih) je potrebno pred začetkom preizkusa na zahtevo predložiti sodniku oz. vodji prireditve.

Nadzor preizkusa

Nadzor lahko vrši KZS. Strokovni pooblaščenec KZS lahko preverja, ali je potek preizkusa v skladu s predpisanimi navodili.

Posebne določbe

KZS lahko samostojno ali v skladu z zakoni razširi splošne določbe za svoje območje delovanja, npr.: pogoji za pristop, veterinarske določbe, pravila o zaščiti živali, sanitetne določbe.

Izpiti "B-BH" bodo veljavni le, če so bili opravljeni v okviru Kinološke zveze Slovenije v društvih, ki so članice te zveze in pri slovenskem sodniku.

KZS bo za vsakega psa, ki bo pripeljan v Slovenijo in bo že imel opravljen mednarodni izpit, ne bo pa imel opravljenega preizkusa za psa spremljevaljca / izpit B-BH /, pred nostrifikacijo izpita zahtevala za psa preizkus obnašanja v urbanem okolju in izpit za vodnika. To določilo velja za pse, ki so poležani po 01. 01. 2003. Samo z opravljenim izpitom "B-BH" lahko pes in vodnik pristopita k opravljanju vaj discipline "C" - obrambe.

Vodnik, ki je z enim psom že opravil izpit za "vodnika psa spremljevalca", mu le tega pri drugih psih ni več potrebno opravljati, če se dokaže z izkaznico "vodnik psa spremljevalca".

Oprema psa

Vodnik mora imeti ves čas preizkusa pri sebi povodec. Pes mora imeti neprestano na sebi ohlapno kovinsko ovratnico, ki ni naravnana na zateg. Dodatne ovratnice, kakor tudi usnjene ovratnice, ovratnice proti mrčesu itd., niso dovoljene v času preizkusa. Prepovedana je uporaba električnih ovratnic in bodečih ovratnic. Povodec lahko vodnik nosi tako, da psu ni viden ali pa obešenega z leve na desno, navzdol preko ramen. Pri sledenju mora biti sledni povodec dolg 10 metrov / brez vozlov, trakov, itd. /. Pes lahko sledi pripet na oprsnico (dovoljena je klasična oprsnica ali opasnica (bočer), brez dodatnih pasov) ali ovratnico. Če pes sledi na oprsnici, na sebi ne sme imeti ovratnice in obratno. Nošenje obeh rekvizitov pomeni diskvalifikacijo psa in vodnika.

Izvedba posameznih delov izpita

Vodniki vaje poslušnosti opravljajo v paru. V kolikor je število neparno, lahko delajo v trojki, oz. mora organizator priskrbeti rezervnega psa. En vodnik s psom opravlja vaje poslušnosti, drugi pes opravlja vaje odlaganja.

Glasovna povelja so normalno izrečene, kratke posamezne besede. Uporablja se lahko katerikoli jezik, vendar pa mora biti za isto dejanje uporabljena vedno ista beseda. V kolikor pes še po tretji ponovitvi povelja vaje ne izvede, se vajo prekine brez ocene. Pri odpoklicu se lahko namesto povelja "sem" uporabi ime psa. Uporaba imena sočasno s poveljem "sem" pa velja kot dvojno povelje.

Obrat levo - okrog lahko vodnik izvede na dva načina, vendar mora biti obrat vodnika vedno levo okrog. Pes pri obratu lahko obkroži vodnika ali pa ostane ob levi nogi tako, da se zasuče z vodnikom. Pri vodenju psa mora biti povodec v levi vodnikovi roki.

Pri prijavi na izpit mora biti pes v osnovnem položaju. Po končanih vajah se vodnika s psom odjavita pri sodniku. Tudi pri odjavi mora biti pes v osnovnem položaju. V kolikor v isti stopnji nastopa več udeležencev, je potrebno vrstni red določiti z žrebom.

Vsaka vaja poslušnosti se začne in konča z osnovnim položajem. Pes mora sedeti ob vodnikovi levi nogi s svojo desno plečko poravnan z vodnikovim kolenom. Vodnik lahko pred začetkom vsake vaje zavzame osnovni položaj le enkrat. Vodnik mora športno stati v osnovnem položaju. Razkoračen položaj ni dovoljen. Končni položaj zadnje izvedene vaje je lahko tudi začetni položaj nove vaje. Dodatna povelja s telesom niso dovoljena. V kolikor jih vodnik uporabi, se mu za to odšteje ustrezno število točk. Vodenje s pomočjo igračk ali drugih pripomočkov za spodbujanje nagonov ni dovoljeno. V kolikor vodnik zaradi invalidnosti ne more psa voditi ob levi nogi, je dovoljeno vodenje ob desni nogi.

Sodnik da znak za začetek vaje, vse ostale elemente, kot so: obrati, ustavljanje, sprememba tempa, ... izvede vodnik samostojno. Vodnik lahko zaprosi sodnika, da ga vodi v vseh elementih izvajanja izpita / velja za izpite A do C /.

Kratka pohvala psa je dovoljena po koncu vsake vaje, ko je pes že v osnovnem položaju. Po pohvali lahko vodnik zavzame nov osnovni položaj. V vsakem primeru mora med pohvalo in nadaljevanjem dela preteči očiten časovni zamik (približno 3 sekunde).

Disciplinska pravila

Organizator izpitov je odgovoren za vzdrževanje reda in varnosti na prireditvi. V primeru kršitev reda in varnosti na prireditvi lahko sodnik prireditev prekine.

Prireditev se lahko prekine tudi zaradi večjih kršitev vodnika tega predpisa, predpisov o zaščiti živali in v primeru neprimernega obnašanja. V takšnem primeru mora odgovorna oseba - sodnik pripraviti poročilo oz. prijavo KZS. To poročilo je osnova za izvedbo disciplinskega postopka v pristojni organizaciji. V kolikor pristojno društvo ne ukrepa, se na podlagi določil disciplinskega pravilnika KZS sproži disciplinski postopek proti društvu. Sodnik je dolžan vsakega vodnika, ki grobo ravna s psom, takoj diskvalificirati in nadalje postopati po veljavnih predpisih.

Izključitev kršitelja iz društva ali organizacije objavi pristojni organ. Odločitev odgovorne osebe - sodnika je dokončna. Vsako kritiziranje dela sodnika oz. sojenja ima lahko za posledico prenehanje opravljanja izpita in uvedbo nadaljnjih disiplinskih ukrepov zoper kršitelja. V primeru utemeljenih zadržkov na oceno - kršitve predpisov/pravil s strani sodnika - je pritožba možna.

Pritožba

Pritožba se poda v pisni obliki KZS, oz. njenemu strokovnemu organu, Komisiji za šolanje psov. Pisno pritožbi mora tožnik posredovati vodstvu društva, ki je organizator prireditve. Pritožbo morajo podpisati predsednik društva in priče. Pritožba mora biti posredovana pristojnemu organu Komisiji za šoplanje psov pri KZS v roku 8 dni od zaključka prireditve. Razsodba v korist pritožnika ne vpliva retrogradno na spremembo ocene dela na izpitu. Video posnetki ne morejo biti del pritožbe. Pritožbo se lahko poda v utemeljenih primerih, ki se ne nanašajo na oceno dela, temveč na kršitve pravilnika s strani sodnika. Dejstvo, da je pritožba sprejeta, ne pomeni, da bo spremenjena ocena sodnika.

Rezultate izpitov, poročilo o izpitih in sodniško poročilo izdelate v treh izvodih - en izvod ospo E-pošti, ki jo dobite navedeno v soglasju, oziroma jo posnamete na disketo in jo priložite dokumentom, ki jihvzame sodnik........Strokovni delavci - sodniki in markerjiSodnika z licenco KZS oziroma sodnika, ki je na aktivni listi sodnikov za tekoče leto, povabi samo vodstvo kluba, ki prireditev - izpite ali tekmovanje - organizira. Ravno tako organizator vabi markerje. Stroški sodnika/ov in marja/jev so organizatorjevi in se plačujejo na podlagi veljavnega cenika KZS. V posamezni kinološki sredini lahko posamezni sodnik ocenjuje izpite šolanih psov vsako drugo koledarsko leto. Sodnik lahko na dan oceni 42 disciplin (izpit "A"-se šteje ena disciplina; izpit za psa spremljevalca s teoretičnim strokovnim itom za vodnika /B-BH/ šteje tri discipline - brez teoretičnega dela pa dve disciplini; izpit "C" pet disciplin - brez teoretičnega dela štiri discipline in brez teoretičnega izpita za vodnika in dela v urbanem okolju, tri discipline. Izpiti IPO I, II in III štejejo po tri discipline, slovenski sledarski izpit - tri discipline in izpit IPO FH - šest disciplin.

Sodnik ne sme soditi psom, če je njihov vodnik, skrbnik ali lastnik; psom, katerih lastnik, vodnik ali skrbnik živi z njim v skupnem gospodinjstvu; psom, ki bi jih na prireditvi vodil vodnik, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu. Iz tega pravila so izvzete prireditve, za katere sodnika določi Komisija za šolanje psov pri KZS.Sodnik ne sme z nekorektnim vodenjem motiti delo psa ali vplivati na psa.

Sodnik je zadolžen za korektno izvedbo po veljavnem pravilniku. Je pooblaščen, da v primeru, ko se ne upošteva veljavnega pravilnika in njegovih navodil, prekine preizkus. V tem primeru mora podati poročilo na KZS.

Sodnikova odločitev je dokončna in neizpodbitna. Kritika sodniške ocene lahko povzroči opomin ali disciplinski ukrep. Sodnik je pooblaščen, da izloči poškkakorkoli hendikepiranega psa iz nadaljnega dela, ne glede na mnenje vodnika. Sodnik je